Informacijski pooblaščenec (IP) je zasledil na spletu napačne informacije, da naj bi se posameznik z izjavo o prepovedi vpogleda v povzetek podatkov o pacientu, ki jo lahko poda na podlagi 14.c člena Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, izognil preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT, kot ga predvidevajo veljavni odloki. V zvezi s tem zato pojasnjujemo, da vložitev izjave o prepovedi vpogleda v povzetek podatkov o pacientu nima nikakršnega vpliva na izpolnjevanje in preverjanje predpisanega pogoja PCT. Pacient lahko s takšno izjavo doseže, (le) da izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jih pacient določi, tehnično ne bo omogočen dostop do podatkov, ki se vodijo v centralni zbirki »povzetek podatkov o pacientih« (to je del Centralnega registra podatkov o pacientih, katerega upravljavec je NIJZ).
Podlaga za vodenje Centralnega registra podatkov o pacientih (CRPP), katerega del je »povzetek podatkov o pacientih«, je v členih od 14 do 14.d Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ). Do podatkov v zbirki »povzetek podatkov o pacientih« lahko dostopajo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti (zlasti bolnišnice, zdravstveni domovi, zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti), ki so po zakonu uporabniki te zbirke, vendar le, če podatke v nekem konkretnem primeru potrebujejo za izvedbo zdravstvene oskrbe pacienta, ki ga imajo v obravnavi. Dodaten zakoniti uporabnik je še ZZZS. Zakon nobenemu uporabniku ne omogoča prostega dostopa do podatkov izven zakonitih namenov, opredeljenih v 14.b členu ZZPPZ.
Drugi subjekti (npr. organizacije, ki preverjajo pogoj PCT v skladu z vladnim odlokom) nimajo niti tehnično zagotovljenega dostopa in seveda tudi ne pravne podlage za vpogled v podatke. Zato pacientova prepoved na te organizacije nima nikakršnega učinka. Pogoj PCT glede na veljavne predpise dokazuje posameznik s predložitvijo dokazil, s katerimi razpolaga sam. Poleg tega je treba vedeti, da osnovna evidenca podatkov o cepljenjih ni CRPP, temveč Register cepljenih oseb (eRCO). Za to evidenco prepovedi ni mogoče podati, saj bi to bilo v nasprotju z namenom same zbirke.
Opozarjamo, da če pacient poda prepoved, potem izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki ga je določil v prepovedi, pacientu ne bo mogel nuditi kakovostne, primerne in varne zdravstvene oskrbe, saj ne bo imel na voljo vseh pomembnih informacij, ki so lahko potrebne za zdravstveno oskrbo pacienta, ko jo bo potreboval – na primer kontaktni podatki (npr. za vabljenje in za pošiljanje izvidov), podatki o bližnjih svojcih (npr. za potrebe sodelovanja pri zdravljenju privolitveno nesposobnega pacienta) in pomembni podatki o zdravstvenem stanju (npr. alergije, preobčutljivosti, krvna skupina, telesnih vsadki, medicinski pripomočki nosečnost, izdana zdravila, kronične bolezni, invalidnosti, cepljenja, pomembnejši relevantni zdravstveni posegi). To je lahko zlasti problematično pri urgentni zdravstveni oskrbi. Če bi pacient podal prepoved za vse izvajalce zdravstvene dejavnost v Sloveniji, je to lahko še toliko večji problem. V takem primeru bo moral pacient (če bo zaradi zdravstvenega stanja to sploh sposoben) vsakemu izvajalcu, kjer bo deležen zdravstvene storitve, sam dostaviti podatke oziroma zdravstveno in drugo dokumentacijo.
Opozarjamo še:
-
da mora pacient, ki vloži prepoved izkazati svoji identiteto, tj. da je podpisnik izjave res on;
-
da mora pacient vložiti izjavo pri NIJZ, ki je upravljavec CRPP, in sicer na način, ki ga določa Pravilnik o prepovedi vpogleda v povzetek podatkov o pacientu v Centralnem registru podatkov o pacientih;
-
da prepoved ne velja za osnovne podatke o pacientu in za izjave, ki jih je dal pacient (npr. izjave o zdravstveni oskrbi v primeru pacientove privolitvene nesposobnosti);
-
da lahko pacient omeji tudi uporabo kontaktnih podatkov (torej namesto prepovedi za celotni povzetek, se lahko izjava poda le za določeno uporabo kontaktnih podatkov).
