Vlada potrdila ZVOP-2

Vlada je končno potrdila predlog ZVOP-2, ki bo tako romal v parlamentarno proceduro. Če bo vse potekalo hitro, bi tako lahko zakon dobili nekje v prvih jesenskih mesecih.

Predlog zakona, ki si ga lahko preberete na tej povezavi, upošteva tudi nekaj predlogov, ki smo jih ministrstvu posredovali člani GDPR planeta. Tako na primer omogoča daljšo hrambo revizijskih sledi v morebitnih odškodninskih postopkih, v določenih primerih omogoča biometrije brez dodatne birokracije in odpravlja nekatere sporne določbe glede pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov (tako se lahko DPO-ja v konfliktu interesov razreši samo izven določene naloge, ne pa” na splošno njegove vloge kot DPO-ja).

Predlog zakona bomo spremljali tudi skozi proceduralni postopek v Državnem zboru in – ko se bo vsaj približno osvetlila končna inačica besedila – besedilo tudi podrobneje analizirali (sedaj namreč – razen nekaterih manjših zadev – besedilo ostaja podobno, kot predzadnja verzija, ki smo jo podrobneje analizirali na tej povezavi.

Izjava Vlade po seji

“Vlada je na današnji seji sprejela predlog  Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je pripravljen z namenom zagotovitve izvrševanja določb Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba). Predlog ZVOP-2 določa nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov, ki je Informacijski pooblaščenec, kot je bil že do sedaj.

Predlog ZVOP-2 v mejah pooblastilnih klavzul iz Splošne uredbe ureja tudi nacionalne posebnosti varstva osebnih podatkov, ter s tem ohranja dosedanjo visoko raven varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji ter uresničevanje osebne človekove pravice do varstva osebnih podatkov, predvsem pa upošteva tudi informacijsko – komunikacijski ter tehnološki razvoj na področju obdelav osebnih podatkov. Gre za področja obdelav osebnih podatkov zaradi izvajanja nalog v javnem interesu oziroma javnih oblasti, obdelave nekaterih posebnih vrst osebnih podatkov (obdelava osebnih podatkov o odločitvah o kazenskih obsodbah ter o kaznovanjih za prekrške), osebnih podatkov umrlih oseb, pri videonadzoru, biometriji, obdelave v znanstveno in zgodovinsko raziskovalne ter arhivske namene itd.

Nov zakon je potreben, ker je Splošna uredba bistveno spremenila pristop k varstvu osebnih podatkov in zaradi neposredne veljavnosti pretežnega dela njenih določb, ki v večjem delu nadomeščajo določbe do sedaj veljavnega ZVOP-1, na ta način se na področju varstva osebnih podatkov zagotovi pravna varnost.

Načeloma so vse države EU sprejele nove zakone za implementacijo Splošne uredbe, saj le na ta način omogočajo dejansko (polno) uveljavljanje Splošne uredbe v praksi.”

Vir: Ministrstvo za pravosodje

 

 

Exit mobile version