Odbor za pravosodje je danes v drugem branju obravnaval Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Poslanci so sprejeli več amandmajev (vse amandmaje si lahko preberete na tej povezavi) in ob zaključku seje potrdili spremenjeni ZVOP-2. Potrdili so sicer vse amandmaje koalicije in zavrnili vse amandmaje opozicije.
Posodobljeno besedilo (z upoštevanimi sprejetimi amandmaji) si lahko preberete na tej povezavi.
Državni sekretar na Ministrstvo za pravosodje dr. Igor Šoltes je uvodoma poudaril, da je sprejemanje ZVOP-2 tako dolgo trajala zaradi obsežnih različnih interesov na področju obdelave osebnih podatkov. Tako so skušali v predlogu najti srednjo pot, predvsem v zasebnem sektorju. Ocenil je, da je trenutni predlog, skupaj z upoštevanimi amandmaji, zrel za sprejetje. Pri tem je poudaril, da verjetno ne bodo vsi deležniki “srečni”, vendar so na ministrstvu upoštevali “zlato sredino”.
Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje je med razpravo poudaril, da GDPR ni dosegla unifikacije na področju varstva osebnih podatkov, pri čemer je navedel nekaj držav, ki imajo med seboj relativno različne določbe v svojih zakonih o varstvu osebnih podatkov. Roko na srce, to ugotavljamo tudi upravljavci “na terenu”. Dodal je tudi, da je v ZVOP-2 vneseno določilo, da bo moral Informacijski pooblaščenec nadzor pri upravljavcih izvajati neposredno (in ne “na daljavo”), saj to ocenjujejo kot minimalno varovalko za načelo kontradiktornosti.
Predstavnica zakonodajno-pravne službe Državnega zbora (ZPS) mag. Sonja Bien Karlovšek je izpostavila predvsem, da so pri svojem mnenju upoštevali načelo primarnosti evropskega prava, pri čemer je dodatno izpostavila predvsem, da naj se vsebine, ki so že zapisane v GDPR, naj ne bi ponavljale. Pozdravila je tudi, da je večina pripomb ZPS upoštevanih. Je pa napovedala obsežnejšo redakcijo zakonskega besedila.
Opozocija načeloma ni bila proti
Sama razprava poslancev sicer s strokovnega načina ni bila nič posebnega. Vsaj člani opozicije so k svojim komentarjem pripenjali komentarje v skladu s svojimi političnimi agendami in kot dokaze uporabljali stališča, prejeta od različnih deležnikov. S strani opozicije je bila kritik deležna tudi pooblaščenka za postopke IP v času epidemije.
Še največji poudarek razprave je bil, da naj zakon ne posega v upravljavce bolj, kot to zahteva GDPR, in da naj tako ne posega v konkurenčnost slovenskih podjetij.
Kar nekajkrat je bil izpostavljen tudi videonadzor javnih površin, ki naj ne bi bil dovolj določen.
Koalicija je pozdravila amandmaje opozicije, ki naj bi se vsebinsko prekrivali z amandmaji koalicije. Prav tako so v koaliciji pozdravili, da opozicija zakonu a priori ne nasprotuje.
Kako trenutno kaže za tretjo obravnavo?
Trenutno je sprejetje zakona predvideno na januarski seji Državnega zbora.
