Poročilo EDPB za 2024
V letu 2024 je EDPB nadaljeval intenzivne aktivnosti, med katerimi je prevladovala izdaja različnih smernic, mnenj in priporočil. Poseben poudarek je bil na zagotavljanju skladnosti v zvezi z uporabo novih tehnologij, kot so modeli umetne inteligence (AI), obdelava osebnih podatkov s pomočjo prepoznavanja obrazov in t. i. modeli Consent or Pay (privolitev ali plačilo).
Leto 2024 je zaznamovalo tudi sprejetje nove strategije EDPB za obdobje 2024–2027, ki temelji na štirih ključnih stebrih: harmonizacija in promocija skladnosti, krepitev skupne kulture izvrševanja, reševanje tehnoloških izzivov ter krepitev globalne vloge odbora. EDPB je sprejel osem pomembnih mnenj skladnosti na podlagi 64(2) GDPR, kar kaže na povečanje zahtev po interpretaciji splošno veljavnih vprašanj na evropski ravni.
Položaj Slovenije v kontekstu aktivnosti EDPB
Slovenski Informacijski pooblaščenec (IP) je v letu 2024 izvedel skupno 445 preiskav, prejel 520 pritožb in izdal pet glob v skupni višini 51.000 evrov.
V primerjavi z drugimi državami članicami gre za relativno nizko število sankcij in znesek izrečenih kazni. Za ilustracijo, Italija je v istem obdobju izdala 140 kazni v skupni vrednosti več kot 145 milijonov evrov, Nemčija pa kar 416 kazni v skupni višini skoraj 14 milijonov evrov. Vendar je pri presoji teh številk potrebno upoštevati, da je Slovenija z vidika prebivalstva ena izmed manjših članic EU, zato so pričakovano tudi absolutne vrednosti nižje. Kljub temu je potrebno opozoriti, da bi Slovenija, gledano proporcionalno glede na število prebivalcev in aktivnih gospodarskih subjektov, lahko bila nekoliko aktivnejša pri izvajanju GDPR. Na primer, Hrvaška, ki je prebivalstveno primerljiva s Slovenijo, je v letu 2024 izvedla 623 preiskav in izdala 191 sankcij, kar kaže na bistveno višjo stopnjo aktivnosti na področju izvrševanja.
Če pogledamo celotno sliko EU, vidimo precejšnjo raznolikost v intenzivnosti izvajanja GDPR med državami članicami. Večje države članice, kot so Irska, Italija in Francija, so pogosto v ospredju pri izrekanju visokih glob, kar je povezano tudi s prisotnostjo velikih tehnoloških podjetij v teh državah. Slovenija na drugi strani nima prisotnih večjih multinacionalk, zato so tudi sankcije nižje, hkrati pa bi lahko tudi sama proaktivneje pristopila k nadzoru nad srednjimi in manjšimi podjetji.
